Kipec Gallus
Jacobus Handl – Gallus oz. Jakob Petelin (1550–1591) je zaščitno znamenje slovenske zborovske glasbe: ob njegovih madrigalih in motetih se naši zbori šolajo, po njem so poimenovana tudi priznanja za dosežke v slovenskem zborovskem ustvarjanju. Njegova zbrana dela so natisnjena v 20 knjigah, za njegovo oživljeno navzočnost na koncertnih odrih je od svojih začetkov pred polovico stoletja skrbelo nacionalno, od pozneje pa tudi mednarodno zborovsko tekmovanje v Mariboru. Obe priznani prireditvi potekata pod Gallusovim geslom MUSICA NOSTER AMOR – GLASBA, NAŠA LJUBEZEN in Gallus je na odru dvorane Union zazvenel tisočkrat in tisočkrat v izvedbi domačih in tujih zborov. Da gre za kraj, posvečen Gallusu, priča njegov portret v bronu v predverju Unionske dvorane, ki ga je ustvarila akademska kiparka Metka Kavčič Takač in je bil odkrit na začetku 11. Mednarodnega zborovskega tekmovanja Maribor 2011.
Kiparka Metka Kavčič Takač je za vsakoletnega zmagovalca Mednarodnega zborovskega tekmovanja Maribor 2011 ustvarila »Gallusa« po lesorezu z osmrtnice 18. julija 1591, ki jo je natisnil Jurij Nigrin.
Plaketa Maribor
Pečat mesta Maribor prejmejo vsi finalisti Mednarodnega zborovskega tekmovanja Maribor.
HIMNA TEKMOVANJA
»Musica noster amor!«
Jacobus Handl – Gallus (1550–1591):
MUSICA NOSTER AMOR
(Vir: Muzikološki inštitut ZRC SAZU)
Jacobus Handl – Gallus
(1550–1591)
Jacobus Handl – Gallus, poznorenesančni slovenski skladatelj, kapelnik in humanist, ki se je štel za Kranjca (Carniolus), je nesporni velikan evropske glasbe 16. stoletja. Njegov velikanski tiskani opus motetov (374), maš (16) in latinskih posvetnih pesmi (100) pa je eden najbolj vitalnih in razvojno pomembnih stebrov renesančne glasbe.
Jacobus Handl – Gallus, tudi Jacobus Gallus Carniolus (1550–1591), se je rodil na Kranjskem (Carniola; konec julija 1550, najverjetneje Šentviška Gora ali Ribnica), tedaj pod Svetim rimskim cesarstvom, ki so mu vladali Habsburžani. V drugi polovici svojega življenja je živel in ustvarjal na Moravskem in Češkem. Domnevno se je izobraževal v samostanu v Stični, v mladosti je potoval po Nižji Avstriji in bival v obdonavskih samostanih Zwettl in Melk. Kasneje je potoval v Prago, Wroclaw in Olomuc († 18. julij 1591, Praga, Češka).
Gallus je avtor številnih motetov, najbolj znana pa je zbirka 374 motetov, ki je namenjena petju v vsakem dnevu cerkvenega leta. Večja zbirka del je tudi Harmoniae morales, izbor 53 madrigalov. Bil je sodobnik Giovannija Pierluigija da Palestrine in Orlanda di Lassa. V času svojega življenja je bil uspešen in cenjen skladatelj, vendar je na domačih tleh skozi stoletja utonil v pozabo. V slovenskem prostoru sta nanj ponovno opozorila skladatelja Josip Mantuani in Kamilo Mašek. Med letoma 1985 in 1996 je SAZU izdala njegova dela v dvajsetih zvezkih.
Gallusa so počastili s poimenovanjem osrednje dvorane v Cankarjevem domu v Ljubljani (Gallusova dvorana). Del desnega nabrežja reke Ljubljanice v Ljubljani med Šentjakobskim in Čevljarskim (Šuštarskim) mostom se imenuje Gallusovo nabrežje. Enako se imenuje tudi nabrežje reke Bistrice v mestu Ribnica, njegovem rojstnem kraju. Tam sta mu v spomin postavljena tudi spomenik z bronastim doprsnim kipom skladatelja, delo arhitekta Jožeta Plečnika in kiparja Lojzeta Dolinarja iz leta 1932, ter kamnita plošča iz leta 1973. Plošča je bila prvotno postavljena že leta 1933, uničena pa med drugo svetovno vojno. Gallus je bil upodobljen na sprednji strani nekdanjega 200-tolarskega bankovca Republike Slovenije.
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vsako leto zaslužnim glasbenikom podeli Gallusove plakete in Gallusove listine, dolgoletnim zborovskim pevcem pa zlate, srebrne ali bronaste Gallusove značke. Po njem se imenuje tudi Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus – Maribor, ki ga Javni sklad RS za kulturne dejavnosti organizira že 30 let.