Umetniški svet

Umetniški svet je sestavljen iz petih mednarodno priznanih slovenskih dirigentov in skladateljev.

MARTINA BATIČ je leta 2002 diplomirala na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Študij je nadaljevala v Münchnu v razredu zborovskega dirigiranja pri profesorju Michaelu Gläserju, leta 2004 pa je z odliko magistrirala. Udeležila se je številnih mojstrskih tečajev po vsej Evropi. Med letoma 2004 in 2009 je vodila zbor SNG Opera in balet Ljubljana. Leta 2009 se je zaposlila kot dirigentka Zbora Slovenske filharmonije in od sezone 2012/2013 do decembra 2017 prevzela njegovo umetniško vodenje. Leta 2006 je prejela prvo nagrado na prestižnem tekmovanju za mlade zborovske dirigente Eric Ericson. V zadnjih letih je sodelovala z Danskim radijskim zborom in Danskim vokalnim ansamblom, Nemškim komornim zborom, Zborom bavarskega radia, Vokalnim ansamblom ChorwerkRuhr, Zborom norveških solistov Det Norske Solistkor, redno pa sodeluje tudi s Švedskim radijskim zborom, Komornim zborom Erica Ericsona, Komornim zborom RIAS, Nizozemskim radijskim zborom, Flamskim radijskim zborom, Zborom srednjenemškega radia, Zborom jugozahodnega nemškega radia in drugimi. Poleg tega redno pripravlja koncerte z dirigenti, kot so Valerij Gergijev, Jaap van Zweden, Gianandrea Noseda, Emmanuel Villaume, Markus Stenz, Mikko Franck, James Gaffigan, Yannick Nezet-Seguin, Leonard Slatkin, Charles Dutoit, Emmanuel Krivine, Franz Welser-Möst, Jukka-Pekka Saraste in drugi. Septembra 2018 je do spomladi leta 2022 prevzela umetniško vodenje Francoskega radijskega zbora v Parizu. Leta 2019 je postala nagrajenka Prešernovega sklada 2019 za poustvarjalne dosežke v preteklih treh letih.

AMBROŽ ČOPI je študiral kompozicijo pri Danetu Škerlu in Urošu Rojku. Za svoje dosežke je v času študija prejel naziv Mladi glasbenik leta 1995 in Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani (1997). Svoja prva znanja iz vokalne glasbe in dirigiranja je pridobil kot asistent dirigenta Stojana Kureta. Vodil je vrsto slovenskih zborov: Komorni zbor Nova Gorica, Mešani pevski zbor Obala, APZ Univerze na Primorskem, Komorni zbor KGBL itd. Z njimi je dosegel šestnajst zlatih plaket na državnih tekmovanjih ter sedemindvajset prvih mest in več zlatih priznanj v tujini. Z APZ Univerze na Primorskem je nastopil kot finalist za veliko nagrado Evrope v zborovskem petju v Toursu (Francija, 2009). Leta 2016 je prejel Škrjančevo priznanje, ki mu ga je podelil Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana za izjemne zasluge pri umetniškem uveljavljanju šole. Univerza v Ljubljani mu je podelila dve priznanji umetniških del – na področju kompozicije in zborovskega dirigiranja. Njegove skladbe so predstavljene na štirih avtorskih zgoščenkah Lirični akvareli (APZ Tone Tomšič, dir. Stojan Kuret), So ptičice še snivale (ČarniCe, dir. Stojan Kuret), Praeparate corda vestra (Komorni zbor Ave, dir. Ambrož Čopi) in Sanjam (Slovenski komorni zbor, dir. Martina Batič). Izdane so pri založbah Astrum in Sulasol. Poučuje na Umetniški gimnaziji v Kopru, Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana ter kot zunanji sodelavec na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot strokovni ocenjevalec in član žirij je vabljen na različne zborovske manifestacije in tekmovanja, kot predavatelj pa sodeluje na zborovskih seminarjih doma in v tujini. Ambrož Čopi je za izjemne umetniške dosežke na glasbenem področju prejel Gallusovo plaketo – najvišje priznanje JSKD RS in najprestižnejšo nacionalno priznanje – nagrado Prešernovega sklada.

STOJAN KURET od leta 1983 kot profesor predava na Konservatoriju Giuseppe Tartini v Trstu. Kot dirigent in predavatelj sodeluje s tujimi glasbenimi akademijami, na zborovskih seminarjih ter festivalih doma in v tujini in je reden član žirij na najpomembnejših mednarodnih tekmovanjih. Gostoval je na Akademiji za glasbo v Budimpešti, kjer je z zborom Akademije pripravil koncert slovenske literature od Gallusa do danes in na Akademiji za glasbo v Rigi, kjer je, prav tako z akademijskim zborom, pripravil program, posvečen Gallusu, z državnim zborom Latvija pa je predstavil temeljna dela sodobnih slovenskih skladateljev – Uroša Kreka, Pavleta Merkùja, Lojzeta Lebiča – in krstno izvedel tri skladbe Ambroža Čopija, napisane za ta koncert. Bil je enajst let umetniški vodja in dirigent APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, vodil je Slovenski projektni zbor, nekaj sezon je bil dirigent Komornega zbora RTV Slovenija, dve sezoni tudi dirigent italijanskega mladinskega zbora Coro Giovanile Italiano. Je soustanovitelj, umetniški vodja in dirigent Vokalne akademije Ljubljana, s katero je dosegel zavidljive mednarodne umetniške uspehe ter kot edini dirigent dve veliki nagradi Evrope – 2002 v Arezzu in 2010 v Varni. Leta 1984 je za izjemne dosežke na zborovskem področju prejel Gallusovo plaketo, leta 2000 plaketo mesta Ljubljane in leta 2002 zlato priznanje JSKD. Za uspešno in ustvarjalno delo z Vokalno akademijo Ljubljana je v Arezzu prejel prestižno nagrado Guidoneum award 2011. Je prejemnik nagrade Prešernovega sklada (2012) in zlate plakete JSKD (2019) za življensko delo na področju zborovske glasbe.

DAMIJAN MOČNIK deluje kot profesor in zborovodja na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani, od leta 2000 je umetniški vodja glasbenih dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava. Ob uspehih zavodskih zborov išče inovativne poti v glasbenem izobraževanju in delovanju v gimnaziji. Od leta 1986 vodi zbore, med njimi Cerkveni ženski zbor  Andreja Vavkna iz Cerkelj na Gorenjskem, od leta 2003 pa tudi KZ Megaron iz Ljubljane. Z zbori je ob uspešni koncertni dejavnosti in z inovativnimi sporedi prejel več nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Redno predava na seminarjih in izobraževanjih doma in v tujini, je vodja avtorske skupine učbenika Glasba za gimnazije. Za svoje skladateljsko delo je prejel številne nagrade doma in v tujini. Njegova dela tiskajo založbe Astrum, Carus, Ferimontana in Ausburg Fortress, izvajajo pa številni zbori in ansambli po vsem svetu.

KARMINA ŠILEC deluje kot dirigentka in avtorica glasbeno scenskih projektov. Z inovativnimi posegi je razprla pot h kompleksnim umetniškim dogodkom, pri snovanju je provokativna, drzna ter s svojimi idejnimi zasnovami razbija tabuje, tako družbene kot glasbene. Projekte oblikuje kot zaokroženo sliko, ki nanizane podobe spaja v enovito celoto in tak širši lok povezuje vse njeno snovanje –  od koncertov glasbe srednjega veka do glasbeno scenskih produkcij. Njeno koncertno in glasbenogledališko ustvarjanje nam je dalo obširen, poglobljen in mednarodno odmeven ustvarjalni  opus. Prejela je preko 20 najvišjih mednarodnih nagrad na zborovskih tekmovanjih, mednarodno nagrado Robert Edler Prize za izjemen prispevek zborovski stroki v svetovnem merilu, nagrado Prešernovega sklada, mednarodno nagrado Music Theatre Now, Glazarjevo listino, gledališko nagrado Zlata maska, nagrado Sterijinog pozorja za gledališko glasbo in druge. Deluje kot članica strokovnih žirij in umetniških svetov na zborovskih in dirigentskih tekmovanjih ter predavateljica na univerzah doma in v tujini, na mednarodnih seminarjih, konferencah in kongresih. S konceptom Choregie je gostovala na številnih uglednih festivalih in prizoriščih, kot so: Operadagen Rotterdam, Festival d’Automne à Paris, festival Prototype (NY), Kunstenfestival Brussels, Zlata maska Moskva, Holland Festival, Sanktpeterburška filharmonija, Esplanade v Singapurju, Arts centre Melbourne, Teatro Colon v Buenos Airesu, Davis Symphony Hall San Francisco, Ruhrtriennale, Moskovski velikonočni festival, Dresdner Musikfestspiele, Svetovni glasbeni dnevi (ISCM), Theater Basel, Mednarodni glasbeni festival Peking, Hong Kong Cultural Centre, Radial system V Berlin, Tokyo Metropolitan Art Space, Palau de la Musica Catalana in mnogih drugih.